RAČUN - i,a ...

Račun i-a ...

Je sodnik Bog, osel ali pes?

Kdor na račun je psa politik,
mu naziv je mali ...
kot sredstvo za dosego kritik,
revež ima živali.

Te oči ne vidijo lepot;
vsi smo jo iskali ...
goljfiva slepila jih je pot,
slava, nje pokali.

Ob žrešni misli na odprta vrata,
očesa ustvarila sta tata:
ta slepec zdaj je zvest sodniku pes,
drva nosi na ugasli kres ...

Nekje pa mladi kinolog
gradi s toplino svoj si slog,
smeje svoj pleše s psi ta krog:
nikoli
ne čuti do njih biti strog.

Ta čudni, mladi kinolog,
veselje baše v svoj brlog,
igra se igre pasjih vlog,
le v teh je čar opojnih drog;
ne soli
sodnik mu pameti ubog!

Ah! nori, mladi kinolog ...
ne grabi zlatih si zalog,
ne sanja igric sivih vlog,
ne hodi uhojenih jim prog -
prekleto!
noben ne ukroti ga Bog.

Čeprav je nosil z grbom dres,
zaplesal v njem stonoge ples,
sodnik mu še nazdravil vmes;
smehlja se:
''Edini Bog je zame pes!''

Pa kaj hudiča ti je res?!
Tako vse hujši je njih bes,
tam v štali rigajo počez,
trpi ograje trdne les,
oči vrtijo do nebes,
ko poka od zavisti jez ...
- pri priči -
naj me osel brcne, če ni res.

Pojdi se solit, saj ti si vendar - pes!

(Nikita)