COPATEK

Copatek

Urar, čevljar, kovač, krojač ...

Kaj nismo mar vsi isti;
vse knjige, zvezki, listi?!
Copatek bi učili,
da čevelj rogovili,
če kratke bo korake
zazibal kar v oblake.


Ta svet je kakor svet igrač:

Copatek pridno se je učil,
vso reko znanja je popil -
a vero vanj bi pravo,
če svojo imel bi glavo,
obračal v prid drugače,
kot v klopi trgal hlače.


Življenje nudi čar razgleda ...

Ko vsak si riše svojo smer,
koraka s časom v svoj večer,
copatki pa že stari,
pozabljeni v omari,
nam skrivajo veljave
zdaj starševske postave.


Objem najlepša je beseda!

Drugačen kroj in drug krojač,
sešijeta iz starih hlač,
spet želje zanj najlepše
(otrok za njih ne ve še)
in spet copatki v nove
zaplešejo gradove.

Urar, čevljar, kovač, krojač ...
Ta svet je kakor svet igrač;
Življenje nudi čar razgleda,
Objem - najlepša je beseda!


(Nikita)