Srčev as
...
Mladost, mar veš, odkod nabira ječa
atom življenja in odkod prebuja
razdana večnost, zdaj že rahlo tuja,
pozabljeni objem tako boječa,
v
oblaku sem temé vsakdanjih zmot
iz oči
v oči poslednjič vprašal čas.
Sem mar zastonj igral za srčev as,
zastonj prehodil vso to dolgo pot,
iskal izvir, ki ga napaja sreča?
Prežejen, da odžejam čustva speča.
(Nikita)