VOLITVE

Volitve

Le koga naj volim, da brhko telo
ne usahne, ko hranim to dete sladko,
vnemar prepuščena, ko mraz mi strupen
otresa snežinke v veter leden?!

Kot listje raznaša besede plakat,
blaginjo obljublja in novo pomlad ...
A kaj bi z bogastvom, ki sreče v njem ni,
če z njim le izpiram si lačne oči?!

Zaupam le tebi, ki prosiš toplo,
ročice steguješ ki v modro nebo,
le tebi, ki brcaš in kriliš kot lev,
ki uspava le tihi te mamin napev.

Zajela bom z veslom, ki z njim boš veslal,
ki mož ga nekoč spet boš sinu podal ...
Da jadra nasitil bi vetrc izbran,
volila bom - sonce - za naju vsak dan!

(Nikita)