LJUBEZEN

Ljubezen

Zakaj, ljubezen, me ovijaš v plašč,
čeprav mi hlad premrle ude stresa,
ko slutim uro tvojega slovesa,
in lažno upanje gojiš?! Nalašč?

Vsak dan si sredi mojega očesa,
ki vpričo najinih otrok ti laže,
da z nama vse še dobro se izkaže ...
Mar svetih gluha so nebes ušesa?!

Naj to srce še zadnjič zdaj zasnubim,
čeprav dobil sem ga za vekomaj,
v večerni uri te besedne toče,

ki se ločitvi ukloniti noče:
''Neskončno te, do solz, želim nazaj,
preprosto le zato, ker te še - ljubim.''


(Nikita)