METULJ

Metulj

Če padeš in ostaneš brez orožja,
če kdaj te barva premoči odplavi
in znajdeš se na samem pragu vznožja,
nad tabo gora in na njej v trdnjavi
- ljubezen - ki gori od domotožja,
ker vedno znova iščeš dom ji pravi,
takrat se rad imej, saj si zaslužiš,
da kot metulj se v barvah z drugim družiš.
.
Mar ni napočil čas, da si priznava?!
Življenje tiho utaplja dva zakonca,
lažno je upanje - gola skušnjava,
ki v njej otrokom sva iskala sonca.
A topel dom prekriva le puščava ...
Izgubila sva se tam kot dva brezdomca;
vsak v sebi varno iščemo zavetje -
bilo nekdàj vse naše je imetje.


(Nikita)