REKA

Reka

Odkod ti moč, ko vrelec čutiš kdaj boleče,
ko skriješ se kot zver v svoj revir,
da še živiš, ko ti posije žarek sreče:
zakrival ga je skalnati kvartir.

Je moč podarjati življenje kakor most,
ki več kot leto naju trdno veže;
je sreča v želji ali želja je norost,
da spleteva staróst si iz te mreže?

So lepi dnevi in noči goreče,
ko včasih v sebi skriješ svoj nemir,
spomini pa močnejši kdaj od sreče:
postali vklenjeni so že v okvir.

Je ključ beseda ali le pogled preprost,
ki gnezdo osamljeno poveže;
kako se zliješ v reko ali spleteš grozd,
kjer ptiček skrije se brez teže?

(Nikita)