V svojih risbicah ga iščem radovedno.
Trikotnik ob nedeljah le spomin je s starih slik,
ki narisati poskušam ga še vedno ...
Pričarati iz treh črt se malček trudi znani lik,
briše solze grenke - žal mu ni uspelo -
ko kvadrat prikaže se v odgovor na trikotnik
pa nasmeh na licih zažari veselo!
Riše svinčnik v drobni roki črte zdaj od sreče,
prav vsaka na tem listu išče svojo pot,
upanje svetleče v črnih očkah se leskeče:
njih risbica je plod, ki poln je še zmot.
Trapez je pretežak, saj je čuden štirikotnik;
črte v njem so krajše - daljše, neenake.
Paralelogram je želja, da kot lik, brez razlik
združi sestre, brate - risbe vseh enake!
Pero v trdni roki piše zgodbice živeče,
prav vsaka na tem listu ima svojo pot;
riše v gube mi življenje pesmice ljubeče,
ko še vedno upam, da uspe mi pravi kot.
(Nikita)
