IZVIR

Izvir

Mar iz pečin mladosti te razjeda,
pronica ko ti v slapu iz višav,
odmev željà več skromnih ne spregleda
noróst, ki v svoj te vabi vrt skušnjav?!

Izvir studenca tvoj je zdaj kipar.
Odkod mu moč, da ubogaš ga ihteče?
Poti utira zlobni gospodar,
solzé ko biser klešejo ti sreče.

Objem željà jih le v tišino vleče.


(Nikita)