Brlenje
Nič
ne boli,
ko zagori ti luč
slovesa v večne dni:
ko z njo ostaneš v sebi sam
in si zagrebeš dan v prgišče sanj,
ti pot izginja v hrepenečih sencah sveč,
ki v rokah bližnjega si iščejo objem proseč,
čeprav - topline stiska ne občutiš več.
Kar zapustiš, so le spomini nanj.
Od tebe sveti majhen del;
od vsega, kar si imel,
ostane skromen
plamenček
brleč.
(Nikita)