SOBA

Soba
''Zakaj je ni?'' tišina me sprašuje,
''Zakaj le ura v sobi mi prepeva?''
Le sebi dneve, mesece prešteva,
ko nemo moč brezčasja izdihuje.

''Kdo boža me?'' zavesa se sprašuje.
Njen sladki glas več v sobi ne odmeva;
lepote mreža uri razodeva:
''Le pajek me še včasih zapeljuje.''

Vem, da ne spomnim se, boš rekla, strupa;
prekmalu te odgnal je v neprijazno
široki svet, z drobtinico še upa,

ki zobaš vsa  jo v strahu neopazno,
molče ko v tihem tavaš breznu hrupa:
se pogovarjam z lepo sobo - prazno.



(Nikita)