POVSOD SI

Povsod si

Si
v ptici,
drobni mravljici
in v kamna pravljici.

Si snop, ki ga popije koža -
odlesk na bilki žarka, ki me boža.
Si v kaplji, ki razkrije mi zvečer jo roža.

Takrat še dan preveč zahrepeni po tebi;
razžalostil da pridne mravlje ne bi,
se skrije raje s temo v sebi.

Ta tema. Sem to jaz?
Roža - moj obraz?
Ujet v ograje.
V čas.


(Nikita)