SOTOČJE

Sotočje

Preveč to noč je skrhanih besed,
ki v drug si drugega žele naročje,
a brez moči, da bi predrle led,
ki lesketa se v najino sotočje.

Preglasen molk, ki skoraj zbuja dvom,
da ne stojiva več na istem bregu,
nocoj odmeva v tako prazen dom
s tišino koščkov zmrznjenih v snegu.

Le droben žarek bo morda dovolj,
čeprav skrivaj želim si tvoj dotik,
da nema kapljica utrinkov steče,

spregovori namesto naju bolj,
kot drobnih, lepih, tisoč sto razlik,
ki so preplavile sotočje sreče.

Ne ti, ne jaz — nihče spet nič ne reče.


(Nikita)