KNJIGA

Knjiga

Še močna si, čeprav drhtiš,
ko v sebi gore še premikaš;
še vedno v meni – veš? živiš!
In vem. Vse bolj se mi odmikaš ...

Vsa tvoja moč in smeh, vse sanje
tako pronicajo v tihoto,
da čutim, kot da ujet sem vanje,
ko jim bežim v vsakdanjo zmoto.

Če z ramo ob njegovi rami
kdaj videl bi te spet jokati,
takrat dekle bi v tisti dami

objel – poskušal razvozlati,
zakaj pogled solznih oči
bilo prijetneje je brati?!

Čeprav odgovor me boli ...


(Nikita)