Spominčica
Studenec sladkih bolečin,
kako droban si vsred gora;
odnesi solzo v skalni mlin,
igraj se z njo vse do morja ...
Če tam jo čaka moja roža,
zalij jo z bistrico vodo,
če mesto mene drug jo boža:
v planinah najdem ji slovo!
Oko spregovori naj vroče,
če več ubraniti se ne zna;
kjer zate mi srce ropoče,
mi slap spominčic šepeta:
Razgled je dar gora, višave,
ob sebi vedno imaš kak cvet;
vdihni zrak - oblak dišave,
zajemi gorske rože svet!
(Nikita)