Jesen
Risal bi trave in črtal sled ptice,
hodil med skalami, vonjal cvetlice,
dihal bi zoro, ko zmoti jo sonček,
v spominih ti z ustnic ukradel bombonček.
Sladkal bi se s šumom jesenskega listja,
občutIl odseve žareče kot iskra
in ne bi me slišala rosa na kapi,
ko vrisk bi razjokal po srčni se grapi.
Razgrnil pogled bi skoz’ pajkovo mrežo,
ošvignil s pogledom bodečo bi nežo,
v šumeči objem bi skril se pod slap,
skrivaj bi ti šepnil kako te imam rad!
A ti bi preslišala vroči klepet,
ker v barvnih je črtah jeseni ujet.
Brez mene si šopek svetlobe nabrala -
le pramen zastonj sva jo skupaj čakala.
N.
