GREH

Greh

Zakaj mi smeh vdira v sanje,
zakaj le ti mi zlezeš vanje,
in zlatih zvezdic svetla čreda
v snu čarobno naju gleda?!

Spoznala sva, da smeh ni greh,
da sreče ključ ni le v figuri,
kot šum čebel iz listkov treh
na detelji - odklepa duri.

Moč ob tebi vame sije,
objema me kot val viharja.
Plamen, ki se vame skrije,
prebuja tvoja večna zarja.

Spoznala sva, da jok ni greh,
če solza iz srca izvira.
Kot petje čutim ptičkov s streh ...
drget, ki v tebi se prepira.

V divjem vetru si ponosna
kot griva belih rož s poljan;
mladost v očeh žari ti rosna,
ponuja žarek smehu vdan.

Žena moja;
lepo mi biti je tvoj mož!
Vsak dan ubiraš prave strune.
Smejoči cvet si v mestu rož;
sanj sladki greh me spet presune.

Dovoli mi;
da to ostanem vsaj še dan,
ljubezni skusim nikdar konca;
naj zmeraj tvoja nežna dlan
budi me s tabo v svetu sonca.

Želim si, da
odjadram s tabo vsaj do tam,
kjer spev mladosti v skale buta;
oba kot piš od tam drugam
ponese pot iz zvezd posuta.

(Nikita)